Mnogi se zaradi duševnih bolezni v družini borijo tudi s strahom, ali bodo to bolezen prenesli na svoje potomce.

51-letni Patrick Tracey je nemočno opazoval, kako so za shizofrenijo trpele obe njegovi sestri, mati in babica. Dolgo časa se je bal, da bo bolezen doletela tudi njega. Ker so možnosti, da bi bolezen prenesel na potomce velike, je sprejel odločitev, da ne bo imel otrok, zaradi česar so trpele tudi njegove zveze.

Določene duševne bolezni se pogosteje pojavljajo v družinah, zaradi česar se mnogi ljudje borijo z odločitvijo: ali imeti otroke in tvegati, da bolezen prenesejo nanje? Tveganje za shizofrenijo ali bipolarno motnjo je kar 10 % večja pri ljudeh, katerih starš ali brat oz. sestra trpi za temi boleznimi.

Na žalost znanost še vedno ni razvila testa, s katerim bi lahko natančneje napovedali razvoj duševne bolezni, ki je zelo verjetno zapletena kombinacija različnih genov ter vplivov iz okolja. Odločitev o tem, ali imeti otroke kljub duševni bolezni v družini, je tako še vedno prepuščena posameznikom. Mnogi namreč čutijo, da bi bilo čustveno in duševno breme, če bi otroci zboleli, za družinske člane preveliko. Temu pritrjujejo tudi raziskave. Avstralski raziskovalci z Univerze v Novem južnem Walesu so ugotovili, da 35 % anketiranih z visoko pojavnostjo bipolarne motnje v družini sploh ne želi ali pa raje ne bi imelo otrok.

Genetsko svetovanje bi bilo v takih primerih še kako dobrodošlo in potrebno, saj bi lahko ocenili, ali je tveganje za razvoj duševne bolezni pri potomcih večje ali manjše, kot si predstavljamo.

Povzeto po članku Melisse Schorr. Vir: Msnbc.com

Zbirka za telebane - zbirka za znanje!