Stres in kratkoročna razburjena živahnost, ki ga prinaša, sta lahko dobra za vas, vendar je potrebno poiskati pravo ravnotežje.

Kdo bi si mislil, da živčnost pred izpitom ali javnim nastopom lahko prispeva k boljšemu zdravju. Toda stres je v zmernih količinah lahko tudi pozitiven. Kratkoročna živčnost, ki hitro mine in ji sledi stanje sproščenosti, lahko celo poveča našo odpornost, pravijo strokovnjaki z Državne univerze v Ohiu. Poskusi na miših so pokazali, da se miške, ki doživijo kratkotrajen, a intenziven stres, težje prehladijo. Kratkotrajen stres povezujejo tudi z zmanjšanim tveganjem za sladkorno bolezen, srčne bolezni, raka in Alzheimerjevo bolezen.

Toda zakaj do tega pride? Stres vaše telo sune v način celjenja. Kadar se poškodujete, vaše telo nenadoma postane pozorno na poškodbo in se prične popravljati – celi poškodbo in okrepi imunski sistem, ki preprečuje okužbe. Enako deluje tudi kratkotrajen stres. Sprva sprosti proste radikale in stresne hormone, kot je kortizol, ki škodujejo vašim tkivom. Ko pa telo zazna poškodbo, vpreže vse svoje sile v  celjenje. Če je stres kratkotrajen, se lahko hitro pozdravite in ohranite dovolj energije za popravljanje vsakodnevnih drobnih poškodb, kot so praske in potpludbe.

Nekateri strokovnjaki s področja staranja zato celo sklepajo, da lahko blažji stres podaljšuje življenje. Take trditve podpirajo tudi znanstvene raziskave. Človeške celice, vzgojene v laboratoriju, preživijo dlje časa, potem ko so bile izpostavljene obremenitvam. Nekatere raziskave namigujejo, da intelektualni in socialni izzivi, kot so križanke ali obisk zabave, na kateri nikogar ne poznate, lahko ljudem pomagajo ohranjati jasen um tudi v pozni starosti.

Toda samo stres ne bo dobro opravil naloge. Po njem se morate sprostiti. Telo se namreč ne začne celiti, dokler se napetost ne razblini. Podaljšan ali premočan stres vam ne omogoča nujno potrebnega obnavljanja. Pa tudi vsako »sproščanje« vam ne bo naredilo usluge: nikar ne zvrnite treh kozarcev žgane pijače, da bi se pomirili. Pravo ravnotežje med »preveč« in »premalo« stresa lahko poiščete na več zanimivih načinov:

• Vodite evidenco stresnih dogodkov. Morda veste, da ste utrujeni, a sploh ne veste, kako dolgo že to traja. Poskusite z ocenjevanjem svojega stresa na lestvici od 1–10. Če se nekaj dni dvigne nad 5, si vzemite čas zase in se sprostite.

• Razvedrite se stresno! Poiščite kakšen zanimiv fizični, psihološki ali mentalni izziv, ki bo v vas sprožil pozitiven stres. Nov hobi, obisk savne ali redna telovadba vas bosta razvedrila in spodbudila, hkrati pa se boste prijetno utrujeni tudi lažje sprostili in si odpočili od vsakdanjih skrbi.

• Pohvalite se. Kaj ko bi seznamu opravkov dodali še seznam opravljenih obveznosti? Vsak dan se pohvalite za opravljene stvari. Zapišite jih in videli boste, da ste pravzaprav vsak dan nekaj dobrega dosegli. Tako se boste lažje sprostili in vzpostavili svoje notranje ravnovesje.

Povzeto po članku Melinde Wenner. Izvirna novica: Womenshealth