21.1.2010
Skoraj 400 je veljalo, da psi zagotovo ne morejo doživljati duševnih stanj, kot jih doživljajo ljudje. Tako je že Descartes trdil, da doživljajo čustva in zavedne umske procese le ljudje, ne pa tudi živali. Dvesto let pozneje je Charles Darwin izzval njegove trditve in dejal, da imajo tudi živali podobne umske sposobnosti kot ljudje, čeprav so te po obsegu nekoliko bolj omejene.
več »

20.1.2010
Depresija in migrena imata morda enake korenine. Obe motnji naj bi pogojevale skupne genetske poti, pravijo nizozemski raziskovalci. Raziskovalci Univerze v Leidnu so do zaključkov prišli s proučevanjem 2652 ljudi, potomcev 22 parov, ki so živeli v Rucphenu v letih 1850-1900. Genealoške informacije so pokazale, da so vsi udeleženci del razširjene družine, kar je raziskovalcem omogočilo izvedbo tovrstne genetske raziskave.
več »

19.1.2010
Kondomi za ženske so prvič prišli na trg že v začetku 90-ih let. Po svetu so sicer doživeli bolj medel odmev in podjetja se niso mogla pohvaliti z visoko prodajo. Bolje jim je kazalo v Podsaharski Afriki in Aziji, kjer je tveganje za okužbo z virusom HIV veliko večje in bolj odmevno. Sedaj naj bi ženske dočakale nove, boljše ženske kondome, ki so cenejši in prijaznejši za uporabo od predhodnih.
več »

18.1.2010
Dnevna uporaba kanabisa ali marihuane pri najstnikih lahko sproži depresijo in anksioznost ter ima nepopravljive dolgoročne učinke na možgane. Najstniki, izpostavljeni kanabisu, imajo slabši prenos serotonina v možganih, kar vodi v razpoloženjske motnje ter povečan prenos adrenalina, kar vodi v večjo dolgoročno občutljivost za stres. Raziskava, ki se je osredotočala na nevrobiološke mehanizme pri merjenju vpliva kanabisa na možgane...
več »

15.1.2010
Starejši ljudje z blago izraženimi depresivnimi simptomi, ki menijo, da imajo slabo socialno podporo drugih ljudi ter so v preteklosti že trpeli za depresijo, imajo večje tveganje za hudo depresijo, dokazuje nova raziskava Medicinskega centra Univerze v Rochestru. Novica je sicer vzpodbudna, saj omogoča lažje zgodnje prepoznavanje tveganja v skupini ljudi, ki ima še posebej visoko tveganje za razvoj depresije.
več »

14.1.2010
Če imamo čez dan zelo malo časa za sicer tako prijetne aktivnosti, kot so šport, druženje z najbližjimi in skrb za naše hišne ljubljence, se tu in tam le opomnimo, da je našim psom pomembna vsaka minuta, ki jo posvetimo samo njim.     Med gledanjem televizije se običajno popolnoma odklopimo in odsotno božamo našega psička. Poskusite se tega otresti in se med božanjem večkrat osredotočite samo nanj.
več »

13.1.2010
V času depresije se v možganih bistveno poveča količina možganskega proteina, imenovanega monoamin oksidaza A (MAO-A), in vendar nanj običajno predpisani antidepresivi ne delujejo, kaže pomembna kanadska raziskava. MAO-A predeluje številne možganske snovi, vključno s serotoninom, ki pomaga ohranjati zdravo razpoloženje. Visoka količina MAO-A pretirano zmanjša količino teh možganskih snovi.
več »

12.1.2010
Nižji krvni pritisk, boljši spanec – to so samo nekateri od pozitivnih učinkov spolnih aktivnosti, ki pomembno prispevajo k ohranjanju telesnih funkcij in dobrega počutja na splošno. Seks lahko kratkoročno izboljša razpoloženje, na dolgi rok pa skrbi za kardivaskularno zdravje in zmanjšuje tveganje za raka prostate. Dodatni razlogi za aktivno spolno življenje so: Ohranjanje moči: tudi moč penisa lahko utrdimo z vajo,...
več »

11.1.2010
Učenci, ki prisostvujejo verbalnemu ali fizičnemu nasilju nad vrstniki, lahko doživijo ravno tak ali celo večji stres kot žrtve nasilja. Nasilniki in priče nasilja imajo tudi večjo verjetnost za zlorabo drog in alkohola, namigujejo nove raziskave. Da so otroci in mladostniki, ki so tako ali drugače izpostavljeni nasilju, bolj podvrženi duševnim motnjam, je bilo že večkrat dokazano.
več »

8.1.2010
Pomešane povezave med deli možganov, ki upravljajo strah in čustva, ter drugimi deli možganov naj bi bile skupni imenovalec generalizirane anksiozne motnje (GAM), pravijo raziskovalci medicinske šole na Univerzi Stanford.  Ugotovitve bi lahko pomagale raziskovalcem odkriti biološke razlike med različnimi tipi anksioznih motenj ter razlike z drugimi motnjami, kot je depresija.
več »

Stran 1 2 34 5 6 7